Simpoziji 2016: Umetnost bivanja v multikulturnem svetu sprememb: Kultura medosebnih odnosov

Idealni medosebni odnos je močna in globoka povezanost ali poznanstvo, ki vključuje dva ali več oseb. Povezanost lahko temelji na ljubezni, solidarnosti, na redni poslovni interakciji ali pa obstaja zaradi drugih socialno družbenih obveznosti.

Kontekst medosebnega poznanstva in razumevanja oseb varira od družine, sodelavcev, prijateljstva, zakonskega stanu, športnega udejstvovanja in veroizpovedi oseb.

Globalizacija sveta v 20. stoletju nam je prinesla veliko dobrega. A hkrati nam je prinesla tudi izzive in probleme, za katere, kljub vsem znanstvenim dosežkom, še dandanes nismo našli ustreznega odgovora in rešitve.

Stalna in konsistentna migracija ljudi, ki jo je omogočila globalizacija, ustvarja možnost, da v stik prihajajo ljudje popolnoma nasprotnih religijskih in verskih prepričanj in mnenj, kar mnogokrat privede do manjših ali večjih konfliktov, ki lahko in so že eskalirali v večje nemire.

Kljub trudom svetovne politike, kjub trudom Evropske unije, da finančno podpira projekte, ki spodbujajo rekonciliacijo medkulturnih razlik in religijskih sobivanj, nam ne uspe najti učinkovitega odgovora na vprašanje: »Kako bi se lahko vsi med seboj lepo in kulturno razumeli?«

Na simpoziju smo, skupaj s povabljenimi strokovnjaki, diskutirali o tej »umetnosti«, kako kulturno sobivati v svetu, ki se stalno spreminja in kjer prihaja do pogostega mešanja posameznikov z različnimi prepričanji, mnenji, nazori in željami.

Predavatelji


prof. dr.
VESNA VUK GODINA
Naslov predavanja: Živeti v multikulturni družbi: nekaj antropoloških razmislekov
V predavanju smo se problema multikulturnosti dotaknili iz antropološke perspektive. Predstavili smo, katere temeljne probleme odpira multikulturnost tako za posameznike kot tudi za družbo, odprli problem integracije in asimilacije v multikulturni družbi in problem koeksistence kulturno različnih poddružb v multietnični družbi.

Več o predavatelju
mag.
MARKUS VAN ALPHEN
psiholog, raziskovalec, učitelj
Naslov predavanja: Ovrzimo oznake pripadnosti a
Dejstvo, da bomo nekoč umrli, nas hitro opomne, da je čas dragocen in da nek globji pomen vsem oblikam trpljenja. Poveže nas (skozi naše lastne stiske in težave) z vsem človeštvom. Umrljivost in naše življenske izkušnje tvorijo osnovo za razvijanje empatije in sočutja. Čeprav ima vsak nek svoj, individualen pristop k življenju, nekako vemo, da se potrebujemo in da smo odvisni drug od drugega. Včasih smo potrebovali in bili odvisni in sočutni le do najbližjih, kot so prijatelji, družina, lokalno okolje, religija ali narodnost. V sodobnem času pa smo zaradi globalnih povezav postali bolj povezani in odvisni od vseh na svetu. Vzemimo na primer globalno segrevanje. K problemu reševanja globalnega segrevanja ne moremo pristopiti drugače, kot pa globalno in celostno. Umetnost živeti v multikulturni družbi je potemtakem v tem, da ovržemo oznake pripadnosti, kot so pripadam tej družini, temu narodu, tej religiji, temu plemenu in da pričnemo izražati pripadnost in empatijo vsemu svetu in s tem pripomoremo k reševanju težavnih situacij.

Več o predavatelju
MARKO HREN
soustanovitelj Mirovnega inštituta, družbeno-civilni aktivist
Naslov predavanja: Multikulturnost kot prvina religioznosti
Multikulturalizem je nastal kot teritorialni koncept, kot odziv na potrebe po (tudi pravnoformalni) vzpostavitvi pogojev in meril za sobivanje kultur – zlasti v koloniziranih državah. Kasneje se je multikulturnost razvila kot koncept identitete.

Je Multikulturnost moč misliti v kontekstu teritorija? Lahko multikulturnost mislimo kot identiteto posameznika? Ali mulitkulutrnost razumljena kot kvaliteta, in več kot to, kot prvina religioznosti lahko reši zagato teritorialnega in identitetnega pojmovanja multikulturnosti in nam olajša bivanje v multikulturnem svetu? V prispevku smo poskušali najti pot do dogovora na tri zastavljena vprašanja.

Več o predavatelju
DOMEN KOČEVAR
prof. sociologije in teologije, vodja TKBAK
Naslov predavanja: Eno človeštvo v luči starodavne modrosti a
Naš zdrav razum kot tudi znanost potrjujeta, da smo vsi ljudje enaki v 99,9% genetskega zapisa. Kako je mogoče, da je človek zmožen delovati proti drugemu v takšni meri kot se to dogaja še danes? Ali obstaja pot do prepoznanja Enega Človeštva in delovanja v skladu s tem spoznanjem?

Več o predavatelju
RAZPRAVA NA KONCU
po prispevkih posameznih predavateljev je sledila razprava



Organizator: Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
www.jivatma.si
Kontakt: program@jivatma.si, tel.: 03 62 098 62, 041 464 667