Predavatelji

Kljub hudi revščini v večjem delu globalnega juga še vedno relativno malo ljudi odloči za migracijo. Od celotnega svetovnega prebivalstva je zgolj 3% ljudi migrantov. Absolutna številka je večja, saj se je tudi število prebivalcev na zemlji povečalo. Znotraj tega je še posebej pomembno izpostaviti, da je vseh migrantov sveta le okoli 8% migrira na neregularen način. Vsi ostali se preselijo na podlagi ustrezne pravne podlage prek pridobitve vizuma ali dovoljenja za prebivanje. V Sloveniji je število migrantov majhno. Trenutno imamo okoli 200 prosilcev za azil. Od osamosvojitve, torej v 26 letih, je Slovenija podelila manj kot 600 statusov begunca. Tujcev, ki še nimajo državljanstva, imajo pa dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, je 5,8 % prebivalstva. Hkrati v Sloveniji močno primanjkuje delovne sile, izzivi pa nas čakajo tudi na področju demografske slike. Pričakovati je, da bo v nekaterih evropskih državah do leta 2050 30% prebivalstva manj, kar je resen izziv tudi za zagotavljanje pokojnin v starosti. Ta problem se da vsaj deloma reševati tudi s pomočjo migracij. Francija je ena redkih držav v Evropi, katere prebivalstvo ne upada, to stanje pa je dosegla na dva načina – z družini prijazno politiko in s proaktivno migracijsko politiko. Vsekakor pa se sooča tudi z izzivi na področju integracije.

Navedena dejstva kažejo, da so reakcije na migracije pretirane in nekonstruktivne. Namesto razpihovanja sovražnega govora, panike, postavljanja žičnatih ograj in sprejemanja drakonskih ukrepov, kot je denimo problematična sprememba zakona o tujcih iz januarja 2017, ki parlamentu omogoča, da zapre meje za prosilce za azil, bi morali energijo usmeriti v načrtovanje primernih ukrepov za sodobno migracijsko politiko. Prek spremembe migracijskih politik v smeri večje proaktivnosti in progresivnosti se bo mogoče približati tudi ideji državljanstva sveta tako migrantov tudi nas samih.