Predavatelji

Če ne bomo zmogli končati nasilja, nas čaka nasilen konec. Zato se mi je zapisala »Umetnost preživetja«. Ne znanje za preživetje, pač pa srce, s katerim postane preživetje umetnost. Dovolj vemo! Ne potrebujemo novih znanj, potrebujemo pogum, da razumemo kaj vemo, in da povlečemo iz tega zaključke. Vse znanje je ništrc, če nam ne vlije sposobnosti, da se spoprimemo z življenjem. Zato sem postal aktivist, gverilec v večnem boju, srčni bojevnik. Naloga aktivista ni posekati gozd skušnjav, temveč puščavo duha namočiti z vodo življenja. Ko ljudem povem, da nam grozi katastrofa, se zavedajo, da se bo to morda res zgodilo, toda ko zapustijo predavanje in gredo ven, ne verjamejo več. Ne morejo verjeti, da lahko vse, kar vidijo, propade. In žive po starem naprej. Še naprej služijo iluziji zidanja gradov v oblakih. Toda stanje ekosistema planeta je kot tempirana bomba, zelo zapletena tempirana bomba, ki bo nekega dne eksplodirala. To se lahko zgodi jutri ali pa čez nekaj let, vendar zgodilo se bo.

Oblika je energija, oblika je narava, narava je božje stvarstvo. Umetnost in oblikovanje sta izraz človekovega duševnega razpoloženja in temu ustreznega navdiha, ki mu ustvarjalec želi vedno dati zunanjo obliko, da bi zapustil pričevanje o njem še naslednjim rodovom. Obenem je umetnost tudi odraz kulture in življenja določenega naroda ali civilizacije, ki nam naznanja prav tako v vidni obliki svoja notranja doživetja in duhovni svet. Samo iz čistega srca lahko izhajajo duhovni izraz z umetniškimi in tehniškimi resnicami, prava umetnost in pravo oblikovanje.

"Vsemu materialnemu napredku navkljub človeštvo na Zemlji duhovno, srčno in moralno propada. Vsem svarilom opazovalcev v tako imenovanem civiliziranem delu planeta se industrializirane množice še naprej vse hitreje razčlovečujejo nazaj v zveri oziroma naprej v robote. Oboji pospešeno iztrebljamo poslednje aborigine – »originalne ljudi«, naše skupne prednike, ki se najteže branijo v tako imenovanem nerazvitem delu sveta.

Z ženo Bojano in prijatelji s pomočjo medijev opozarjamo na boj za golo preživetje najbolj nedolžnih korenin in semen v naši skupni zibelki v Afriki. Hkrati vse - še občutljive soljudi, poskušamo pritegniti k sodelovanju za razglasitev nekakšnih nadnacionalnih naravnih in kulturnih parkov, ki bi lahko zaščitili sicer na iztrebitev obsojene – tam, kjer se za nadzor naravnih virov na hrbtih domačih sužnjev najbolj vojskujejo globalni gospodarji. V ta namen uporabljamo zadnjo tehnologijo, ki po naših izkušnjah lahko - ne samo ubija, ampak tudi zares služi naši vrsti Življenja."

Medtem ko je etika način osmislitve moralnih norm (njihova teorija ali vsaj koncept), pomenijo etične strategije korak naprej - so realizacija etike v odnosih z drugimi. Zato etičnim strategijam lahko rečemo tudi »praktična etika« ali »etika na delu«. Najbolj se z etiko ukvarjajo filozofi(nje), s praktično etiko pa se ukvarja prav vsak od nas, kar velja celo takrat, ko se tega niti ne zavedamo. Etiko prakticiramo tako na makro-družbeni ravni kot na mikro-socialnih ravneh. Makro-raven sestavlja pet različnih normativnih sistemov (splošno kulturni, zakonodajni, poklicno-etični, službeni in osebni) ter 23 presekov med njimi. Mikro-raven pa je odvisna od interakcijskih situacij, ki jih lahko ponazorimo s t. i. Gordonovim »oknom«. Poante prispevka so tri: (a) prevladujoče vrednote v slovenski družbi niso problematične; (b) glavne težave na makro-ravni so z avtonomijo normativnih sistemov, (c) glavna težava na mikro-ravneh pa je usklajevanje medsebojnih »oken« in razmerje moči med njimi.