Predavatelji

Kje je meja med zdravo in zmerno uporabo spleta ter zasvojenostjo? Digitalna tehnologija nam daje možnosti za povezovanje, informiranje, kreativnost, ob enem pa je tudi zasvojljiva, zato ravnotežje med digitalnim in analognim svetom predstavlja izziv za celotno družbo. Tema prispevka: pasti digitalnega sveta, njene posledice in kako se jim izogniti.

Današnji čas s prehajanjem na digitalne pripomočke označuje pomembno prelomnico v izobraževanju. Postavljajo se številna vprašanja, npr. ali pisanje z roko povsem nadomestiti s tipkanjem in ali iz branja tiska povsem preiti na e-bralnike, tablične računalnike, pametne telefone. Kaj to pomeni za razvoj možganov, učinkovitost učenja in čustveni razvoj? Na ta vprašanja in dileme bomo poskušali poiskati odgovore z ugotovitvami nevroznanstvenih, nevroedukacijskih, psiholoških in drugih raziskav. Kaj vseprisotna digitalizacija pomeni za dolgoročni razvoj družbe in kulture?

Za posameznike, ki so v omrežje povezani ves čas in kjerkoli, navidezni prostor vse bolj postaja prostor medsebojne interakcije in s tem tudi prostor istovetenja ter tudi razlikovanja in odtujitve. Omrežja so postala prostor spoznavanja in reflektiranja sebe, saj so že v svojem bistvu participatorna. Vseprisotna omrežja spreminjajo tudi percepcijo časa in prostora, saj je vse trajno zabeleženo in vedno dostopno. To vodi v dojemanje mentalnega življenja kot eksternaliziranega in pod nadzorom algoritmov. Digitalizirane podatke lahko aplikacije vedno znova rekonfigurirajo in postavijo v nove kontekste. Stalen pritok novih informacij onemogoča tvorjenje koherentne zgodbe. Algoritmi določajo nove pomene zapisanih informacij in reflektirana identiteta posameznika postane decentrirana in zbrkljana. Iz družbenega vidika se odpira vprašanje ali je družba sposobna asimilirati informacijska omrežja in algoritme, ki bodo postali nova podpora za razvoj in zadovoljevanje potreb v prihodnje, ali pa bo lastnosti omrežij introjicirala in ustvarila nove mehanizme prisile in regulacije v katerih posamezniki sledijo zahtevam algoritmov. Vprašanje torej je, ali smo sposobni sprejeti informacijske tehnologije in omrežja le kot možnost in ne kot nujnost, ki ji ne moremo ubežati.

1. USTVARJALNI PROCES

otroštvo - igra in pravljice
šola - iskanje, učenje (ko se mladostnik postavi zase in postaja ženska ali moški, NANOVO pogleda svet le s svojimi očmi iz vseh mogočih kotov in si ustvari SVOJ pogled na svet - odraste )
odrasli - naj bi le spodbujali otroške sanje - (lovilci sanj )
skozi sanje svoje ideje preverjamo, NA NOVO OBLIKUJEMO in preverjamo, če njih čarobnost ostaja skozi daljši čas - in jih seveda damo na ogled

2. DELOVANJE OBLIK NA ČLOVEKA (tudi zvok in vonj in gibanje, in mimika obraza)

Le prijazne oblike človeka osvobajajo

3. PREDSTAVITEV mojih del - arhitektur v virtualni obliki
4. DEMONSTRACIJA -Statika in razlaga, kako lahko "malo" postane veliko
5. Kaj bomo zapustili našim otrokom ?
6. Ohranitev Matere Narave