 |
prof. dr.
IGOR JERMAN
uni. dipl. biol.
|
Naslov predavanja:
Znanost, razum, intuicija in umetnost
Znanstveno raziskovanje se je v svojih že starogrških temeljih zasnovalo predvsem kot umska dejavnost. Dejavnost, ki temelji skoraj povsem na binarni logiki. Vodi jo torej tako imenovan zakon fiksacije ali slov. določitve, ki zahteva natančno opredelitev pojmov, pojavov, predstav, ki so potem vodotesno ločene od ostalih pojmov, pojavov, predstav. Tu ni prostora za prehode, prave odnose, za pravo vključujočnost. Je pa prostor za hierarhijo natančno določenih terminov.Po drugi strani pa znanost že od starih Grkov naprej zahteva tudi intuicijo, uvid, ki je možen samo ob povezovanju vsebin, ki so v ozadju pojmov, definicij, izrekov in podobnih mentalnih izrazov. V resnici potekata tako ustvarjalni proces kot uvid mimo binarne logike, z ravni zavestnega delovanja, ki daleč presega omejenost razuma. Se pa potem seveda ti uvidi, ustvarjalne inspiracije in podobno pri izražanju in sporočanju drugim ljudem “oblečejo” v besede, stavke, zamisli eksperimentov, enačb, shem in podobno. In na tej ravni se morajo podrediti zakonitostim logike. Zelo podobno je tudi pri umetniškem ustvarjanju – pravo ustvarjanje izhaja iz ravni čiste intuicije, kjer ni vodotesnih mej med posameznimi idejami, zaznavami, subjekti, zakoni. Iz te celostne percepcije in vrenja idej se mora tudi tu umetniški ustvarjalni impulz “obleči” v konkretne oblike, pa najsi gre za besede, kiparske stvaritve, slike, notne zapise….Razliko med znanostjo in umetnostjo vidim predvsem v tem, da prva išče Resnico, temeljni zakon vsega, kar obstaja (tako se je spočela že v stari Grčiji), medtem ko umetnost išče predvsem Lepoto. V platonskem jeziku bi lahko rekli, da išče skladnost med svetom idej in izkustvenim svetom, nam skuša približati čiste ideje, nas na eni strani strezniti, kako smo se oddaljili od njih (recimo kritična umetnost), ali pa nam ponuditi božansko izkušnjo, ki se skriva v njihovem ozadju.
Več o predavatelju
 |
mag.
MOJCA ZALOŽNIK
uni. dipl. mikrobiol.
|
Naslov predavanja:
Pristop znanosti in umetnosti do realnosti z uporabo medija, jezika in slike
a
VZPOREJANJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PREKO KVANTNE FIZIKE
Mojca Založnik se v povezavi znanosti in umetnosti v glavnem ukvarja s tem, kako obe disciplini pristopata do realnosti z uporabo medija, jezika in slike in poskuša vzporejati znanosti in umetnost preko kvantne fizike – kjer je ena stvar lahko oboje, dokler je ne določi pogled ali meritev. To skuša razčleniti in povezati s kakšnimi umetniškimi deli – npr. slovensko bioumetnostjo in pa kakšnim zgodovinskim primerom, kjer se da iz dela razbrati hkratnost dveh različnih pogledov (npr. Las Meninas).Zanima jo, ali je sploh možno, in na kakšen način, vstopati v precej zaprte sisteme, kot sta znanost in npr. medicina in jih povezovati z ostalimi disciplinami in na kakšen način, ne da bi hkrati rušili obstoječi način delovanja in razmišljanja znotraj le teh ter nekako išče možnost soobstajanja.Po drugi strani, pa v delih uporablja pristop, ki ga poimenuje “proti linearnosti”. Tukaj se precej navezuje na Marcela Duchampa in njegovo delo Three standard stoppages. V okviru diagnostike se ukvarja tudi s smrtjo, predvsem načinom ugotavljanja bolezni in bližine do smrti z različnimi diagnostičnimi metodami v okviru zdravstvenega sistema. V svojih delih povezuje pozicijo znotraj/zunaj sistema, načine preverjanja hipotez in znanstvene reprezentacije in znotraj nedoločenosti išče možnost soobstajanja obeh disciplin, ki jo poskuša opisati s pomočjo konceptualne metafore o Schroedingerjevi mački.
Več o predavatelju
