Simpoziji 2015: Znanost: Od razuma k lepoti

Na prvem simpoziju so nam ugledni predavatelji podali svoje poglede na lepoto znotraj področij, na katerih delujejo.

Predavatelji


ANDREJ DETELA
uni. dipl. fiz.
Naslov predavanja: Vloga lepote v znanstveni ustvarjalnosti
V znanosti lepota nastopa v različnih modusih, vidnih in tudi bolj abstraktnih. Primer abstraktne lepote je matematična lepota (pomembna tudi v teoretični fiziki), ki je močan indikator pravilnosti postopkov. Čut za tako abstraktno lepoto si je treba šele priučiti. Vidne oblike lepote (npr. lepota neke naprave) pa nam sporočajo predvsem to, da smo racionalni pol znanstvene dejavnosti dobro uskladili z intuitivnim polom. Tedaj je rešitev zastavljene naloge bolj celostna, bolje usklajena s številnimi drobnimi vprašaji. Še en zanimiv tip lepton v znanosti je lepota računalniških prikazov. Npr. s pomočjo “lepih” 3D prikazov (ki jih lahko z miško vrtimo, potujemo skozi itd.) lahko izjemno razširimo prostor predstav. Ta lepota je hkrati velika pomoč pri delu in močan motivator.To so 3 bolj značilni primeri tipov lepote v znanosti. Seveda bi lahko naštevali še naprej …

Več o predavatelju
prof. dr.
METKA RAVNIK
uni. dipl. kem.
Naslov predavanja: Razkrivanje molekularne lepote življenja in vpliv meditacije nanjo
Osnovna oblika življenja je ena celica, tudi človeškega bitja. Informacija za razvoj bitja je shranjena v obliki molekul DNA (angl.kratica za DeoxyriboNucleic Acid), ki predstavljajo genom celice. Diferencialno izražanje genoma sprva enakih celic, omogoči razvoj in fenotipske značilnosti organizma. Vendar pa mora organizem, zato da lahko ohranja, vzdržuje in prilagaja molekularno in celično kompleksnost svojih struktur, neprestano črpati energijo in informacije iz okolja. Te strukture namreč natančno ter časovno in prostorsko specifično uravnavajo svoje naloge in z nepredstavljivo lepoto komunicirajo med sabo večsmerno in večnivojsko. Predpostavili smo, da zavest/um človeka lahko predstavlja »zunanji« dejavnik za njegovo telo in pokazali, da spremenjena stanja zavesti, dosežena z meditacijo, spremenijo izražanje številnih kompleksnih perifernih molekularnih poti in epigenetskih procesov.

Več o predavatelju
prof. dr.
IGOR JERMAN
uni. dipl. biol.
Naslov predavanja: Znanost, razum, intuicija in umetnost
Znanstveno raziskovanje se je v svojih že starogrških temeljih zasnovalo predvsem kot umska dejavnost. Dejavnost, ki temelji skoraj povsem na binarni logiki. Vodi jo torej tako imenovan zakon fiksacije ali slov. določitve, ki zahteva natančno opredelitev pojmov, pojavov, predstav, ki so potem vodotesno ločene od ostalih pojmov, pojavov, predstav. Tu ni prostora za prehode, prave odnose, za pravo vključujočnost. Je pa prostor za hierarhijo natančno določenih terminov.Po drugi strani pa znanost že od starih Grkov naprej zahteva tudi intuicijo, uvid, ki je možen samo ob povezovanju vsebin, ki so v ozadju pojmov, definicij, izrekov in podobnih mentalnih izrazov. V resnici potekata tako ustvarjalni proces kot uvid mimo binarne logike, z ravni zavestnega delovanja, ki daleč presega omejenost razuma. Se pa potem seveda ti uvidi, ustvarjalne inspiracije in podobno pri izražanju in sporočanju drugim ljudem “oblečejo” v besede, stavke, zamisli eksperimentov, enačb, shem in podobno. In na tej ravni se morajo podrediti zakonitostim logike. Zelo podobno je tudi pri umetniškem ustvarjanju – pravo ustvarjanje izhaja iz ravni čiste intuicije, kjer ni vodotesnih mej med posameznimi idejami, zaznavami, subjekti, zakoni. Iz te celostne percepcije in vrenja idej se mora tudi tu umetniški ustvarjalni impulz “obleči” v konkretne oblike, pa najsi gre za besede, kiparske stvaritve, slike, notne zapise….Razliko med znanostjo in umetnostjo vidim predvsem v tem, da prva išče Resnico, temeljni zakon vsega, kar obstaja (tako se je spočela že v stari Grčiji), medtem ko umetnost išče predvsem Lepoto. V platonskem jeziku bi lahko rekli, da išče skladnost med svetom idej in izkustvenim svetom, nam skuša približati čiste ideje, nas na eni strani strezniti, kako smo se oddaljili od njih (recimo kritična umetnost), ali pa nam ponuditi božansko izkušnjo, ki se skriva v njihovem ozadju.

Več o predavatelju
mag.
MOJCA ZALOŽNIK
uni. dipl. mikrobiol.
Naslov predavanja: Pristop znanosti in umetnosti do realnosti z uporabo medija, jezika in slike a
VZPOREJANJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PREKO KVANTNE FIZIKE

Mojca Založnik se v povezavi znanosti in umetnosti v glavnem ukvarja s tem, kako obe disciplini pristopata do realnosti z uporabo medija, jezika in slike in poskuša vzporejati znanosti in umetnost preko kvantne fizike – kjer je ena stvar lahko oboje, dokler je ne določi pogled ali meritev. To skuša razčleniti in povezati s kakšnimi umetniškimi deli – npr. slovensko bioumetnostjo in pa kakšnim zgodovinskim primerom, kjer se da iz dela razbrati hkratnost dveh različnih pogledov (npr. Las Meninas).Zanima jo, ali je sploh možno, in na kakšen način, vstopati v precej zaprte sisteme, kot sta znanost in npr. medicina in jih povezovati z ostalimi disciplinami in na kakšen način, ne da bi hkrati rušili obstoječi način delovanja in razmišljanja znotraj le teh ter nekako išče možnost soobstajanja.Po drugi strani, pa v delih uporablja pristop, ki ga poimenuje “proti linearnosti”. Tukaj se precej navezuje na Marcela Duchampa in njegovo delo Three standard stoppages. V okviru diagnostike se ukvarja tudi s smrtjo, predvsem načinom ugotavljanja bolezni in bližine do smrti z različnimi diagnostičnimi metodami v okviru zdravstvenega sistema. V svojih delih povezuje pozicijo znotraj/zunaj sistema, načine preverjanja hipotez in znanstvene reprezentacije in znotraj nedoločenosti išče možnost soobstajanja obeh disciplin, ki jo poskuša opisati s pomočjo konceptualne metafore o Schroedingerjevi mački.

Več o predavatelju


Organizator: Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
www.jivatma.si
Kontakt: program@jivatma.si, tel.: 03 62 098 62, 041 464 667