•

Ko slišimo za besedo SO-BIVANJE se nam najprej v glavi porodijo vprašanja. Kje in kako bomo živeli v prihodnosti? S kom ter v kakšnem okolju? Ali bomo lahko preživeli? Kako se bodo med sabo povezovale različne generacijske skupine? Če povzamemo glavno definicijo vemo, da gre ponavadi za skupino ljudi z istimi oziroma podobnimi interesi, ki delajo, ustvarjajo in bivajo v zato najetem in cenovno ugodnem prostoru. To so ponavadi večje zgradbe, prenovljene hiše, ipd. Prav tako je prostor namenjen za druženje in spoznavanje novih ljudi, s čimer je povečana poslovna produktivnost. Kot na primer v podjetjih, kjer si en večji prostor deli več zaposlenih. Samo SO-BIVANJE se ne dotika samo notranjih prostorov, zgradb ampak tudi samega transportnega procesa, ki ga ljudje v takšni skupnosti uporabljajo. Sem prištevamo lahko dostopnost prevozov, onesnaževanje okolja zaradi izpušnih plinov, večja fleksibilnost samega mesta, ustvarjanje pametnih mest s pomočjo razvoja tehnologije.





Predavatelji



MARCEL GASSER
digitalni nomad, raziskovalec in ustvarjalec prostorov za so-delo in so-bivanje
Naslov predavanja: CREATING COMMUNITIES FOR GROWTH a
Author has spoken about the current dilemma of many co-living places (island solutions, membership model, ownership) & shared a little outlook about the market in general. Also he explained how to create communities for growth based on his co-living project Akasha, which aims for: growth university with 20 to 25 campus, inspiration, co-creation / innovation, wellbeing and healing.

Več o predavatelju
MIHA LESKOVAR
diplomiran politolog teoretsko-analitske smeri, z več kot 15-letnimi izkušenjami v institucijah regionalnega razvoja in podpornega okolja za podjetništvo
Naslov predavanja: INOVATIVNA DRUŽBA ZA KAKOVOSTNEJŠE SOBIVANJE a
Sobivanje je proces, ki se nikoli ne ustavi oz. zaključi. Je nenehno prilagajanje na nove in nove tehnološke in družbene izzive. Individualni transport, onesnaževanje, želja po udobju, individualnosti, potrošnja, želja po čim več, po ne delitvi, po svobodi vse to so delni egoizmi, ki vplivajo na sobivanje. In le inovativen posameznik lahko tvori inovativno družbo. In le inovativna družba lahkol preseže ustaljene miselne koncepte in ponavljajoče družbene vzorce.

Več o predavatelju
dr. MOJCA ČERČE
šolska svetovalna delavka in profesorica psihologije na Gimnaziji Slovenj Gradec
Naslov predavanja: IZZIVI PRIHODNOSTI – Z ROKO V ROKI a
Avtorica je v prispevku predstavila nekaj konkretnih primerov dobrih praks medsebojnega sodelovanja in sobivanja mladostnikov z različnimi skupinami ljudi. Dotaknila se je pomena temeljnih človeških vrednot, nas spomnila na nam skupne potrebe, po katerih smo si vendarle enaki, se dotaknila vzrokov za nestrpnost in predstavila svoj pogled na izziv prihodnosti sobivanja.

Več o predavatelju
dr. MOJCA OMAN FURMAN
urbanistka, diplomantka na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, doktorantka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, vodi nevladno organizacijo Metro SR, Zavod za prostor slovenske regije
Naslov predavanja: FIZIČNA POJAVNOST SO-BIVANJA IN NAŠ ODNOS SO SKUPNEGA JAVNEGA PROSTORA IZHODIŠČA a
Ko govorimo o so-bivanju, ne moremo mimo njegove manifestacije v fizičnem prostoru. Pojavnost raznolikih fizičnih oblik so-bivanja je v naši zgodovini izjemno pestra. Kje pa je Slovenija danes? So mesta, ena najhitreje rastočih oblik so-bivanja, odraz naše vse večje individualnosti ali (še) ohranjajo prvotno zasnovo in privlačnost prvinskega namena strnjenih urbanih struktur? Kako se pri tem odraža naš odnos do skupnega javnega dobra, prostora, kjer največkrat so-bivamo, se srečujemo v medsebojnih interakcijah? Je razvoj naše družbe v odnosu do javnih, skupnih prostorov mest v kapitalizmu zadnjih dveh desetletij sledil kvalitetnim naselbinskim strukturam, ki so se razvijale stoletja? Ali pa je kapital tisti, ki ekskluzivno pogojuje tudi oblike so-bivanja pri nas? Kaj storiti, da ne bo mesto ob scenariju spoznanega razvoja v naslednjih letih postalo le še veliko ograjeno območje, kjer bo kvaliteten prostor dosegljiv samo še proti plačilu?

Več o predavatelju

PRIMOŽ BRVAR
direktor družbe Nepremičnine Celje d.o.o.
Naslov predavanja: STANOVANJA NI - SO a
Podatki v Sloveniji kažejo na vse večje povpraševanje po najemnih stanovanjih. Največji interes izkazujejo predvsem mladi in mlajša srednja generacija. Govorimo o motorju razvoja družbe, generaciji, ki se zaradi manjših prihrankov, nizkih prihodkov, sprememb na trgu delovne sile in vse pogostejše mobilnosti, ne odloča za nakup stanovanja ali si tega enostavno ne more privoščiti. Ta trend potrjuje tudi vse večje število subvencij za najem tržnih stanovanj, ki realno kaže na dohodkovno – premoženjsko stanje državljanov in njihovega potenciala za nakup stanovanj. Razlogi za takšno stanje so posledica odsotnosti ukrepov, ki se odražajo tudi v obsegu sredstev, saj v Sloveniji za stanovanjsko politiko letno namenimo zgolj 0,045 odstotka BDP, povprečje v EU pa znaša 0,4 odstotke. Slovenija nujno potrebuje celostno stanovanjsko politiko, ki bo sledila trendom in odgovorila na potrebe družbe v realnem času.

Več o predavatelju
DOMEN KOČEVAR
profesor sociologije in teologije, predavatelj, voditelj študijskih skupin, ustanovitelj Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin (TKBAK)
Naslov predavanja: SO-ČLOVEŠTVO - REALNOST ALI FIKCIJA? a
Je globalno sobivanje sploh mogoče, ko pogledamo preteklost in sedanjost? Kako uporabiti dinamiko trenutnega časa in stanja sveta za bolj dinamično in celostno razumevanje prihodnosti in potencialnih poti naprej?

Več o predavatelju

PRISPEVEK DIJAKINJ (projekt Dajte Nam Mir)
Naslov predavanja: Hrana v prihodnosti a

RAZPRAVA NA KONCU
po prispevkih posameznih predavateljev je sledila razprava





Organizator: Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
www.jivatma.si
Kontakt: program@jivatma.si, tel.: 03 62 098 62, 041 464 667